ČAS in datum: Sreda, 15.1.2014 ob 15.30
Organizator: DMSBZT Celje
Kotizacija: Za člane DMSBZT Celje je uvodno srečanje 20e, vsa nadaljna pa 15e, za nečlane pa je uvodno srečanje 40e, in vsa nadajna 30e. Plača se po prejemu računa, ki je po predavanjih.
Prijava: Prijavite se na info@dmsbzt-celje.si, ali na telefon 051 398 909, Kordiš.
SUPERVIZORKA: Marija Božič, družinska in RT terapevtka ter supervizorka z licenco
STRUKTURA SUPERVIZIJSKEGA SREČANJA
Prvo srečanje bo namenjeno predvsem spoznavanju, opredelitvi osnov za dogovor in načrtovanju naslednjih srečanj. Z udeleženci bomo spregovorili tudi o pogojih, ki morajo biti zagotovljeni, da bo supervizija lahko uspešna in bodo opredeljeni v supervizijskem dogovoru, katerega predlog bodo dobili. Dogovori, ki jih sklenemo na začetku supervizijskega procesa, ustrezno določajo strukturo in funkcijo supervizije, ki se bo odvijala. Seveda pa ti dogovori ne smejo postati ovira, ko se bo odnos razvijal in bo prihajalo v procesu supervizije do novih pričakovanj, ciljev in učnih potreb.
1. Krog počutja
Ker prihajamo iz različnih okolij in iz službenega procesa, se bomo z določeno vajo skušali povezati s trenutno situacijo in se tako razbremeniti vsega, kar bi nas oviralo, da bi lahko intenzivno sodelovali.
2. Spoznavanje udeležencev
Udeleženci se med seboj bolj ali manj poznajo in sprejemajo, ne poznajo pa mene kot supervizorke. V predstavitvi bomo imeli vsi skupaj s pomočjo nekaterih metod in vaj možnost predstaviti dosedanje izkušnje pri reševanju problemov s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Hkrati bomo preverili trenutno kompetentnost, osebno odgovornost, meje svojega delovanja, zaznavanje drugih, vrsto in nivo komunikacije ter uvid v odnose. Vse to pa le z namenom, da bi zagotovili večjo varnost v skupini, vzpostavili zaupnost in tako osnovo za pogovor o težjih situacijah ter dobro sprejemanje povratnih informacij brez obramb.
3. Predstavitev supervizijskega procesa
Predstavila bom nekaj pogledov na supervizijo, ki danes prevladuje v našem prostoru s poudarkom na spoznavanju supervizije kot timskega ali skupinskega dela strokovnjakov, ki delajo na enakih ali podobnih področjih in želijo nadgraditi svojo teoretično usmeritev in jo obogatiti z vsakodnevnim praktičnim delom, ob preverjanju in utrjevanju svoje strokovne in osebne kompetentnosti.
4. Opredelitev želja in pričakovanj
Za sklenitev SV dogovora moramo opredeliti svoje želje in pričakovanja ter skupne in osebne cilje. Za dobro načrtovanje supervizijskega procesa je nujno soočiti pričakovanja in možnosti vseh sodelujočih, kajti le tako se lahko izognemo nesporazumom in sestavimo učinkovit supervizijski dogovor. Le-tega bi končno dorekli in podpisali na naslednjem srečanju in vseboval bo naslednje elemente:
5. Evalvacija srečanja
Povemo svoje občutke ob tem prvem srečanju v tej zasedbi, kaj smo se naučili, na novo spoznali ali dobili podporo pri drugih udeležencih in njihovih izkušnjah.
6. Dogovor za naslednje srečanje
Supervizanti dobijo natančnejša navodila za pisanje refleksij in za naslednje srečanje določimo supervizanta, ki bo imel svoj primer. Uskladimo tudi termine vsaj za nekaj naslednjih srečanj.
OPOMBA:
Kot supervizorka bom sledila cilju, da se bodo v superviziji, podobno kot pri drugih sodobnih oblikah učenja in poučevanja, brisale razlike med vlogo supervizorja in udeležencev – supervizantov. Kot supervizorka nisem nekdo, ki že v naprej pozna odgovore in jih posreduje strokovnemu delavcu, nisem nekdo, ki pove kaj je prav in kaj narobe.. Odgovori so še neznani in vsak udeleženec naj bi našel v procesu supervizije lastne odgovore, ki bodo lahko povsem drugačni od odgovorov, do katerih so na istem srečanju prišli njegovi kolegi iz skupine. To je pač odvisno od posameznikove osebnostne strukture, preteklih izkušenj, sveta kakovosti – skratka od njegovega referenčnega okvira, skozi katerega zaznava svet okrog sebe in se nanj odziva.
Kot supervizorka bom odgovorna za optimalne pogoje učenja in bom le moderatorka dogajanja, ki spremlja udeležence skozi učni proces, jim omogoča varno eksperimentiranje in iskanje svojih lastnih rešitev, ki jim najbolj ustrezajo. Kakšne rešitve bodo udeleženci izbrali in kaj se bodo naučili iz supervizijske situacije, pa je njihova odgovornost.
Moje delo kot supervizorke ne bo ne svetovanje in ne poučevanje, kajti bistvo supervizije ni v terapiji, vodenju, svetovanju ali kontroli, čeprav delno zajema vse te elemente. Zato bo moje delo usmerjeno v razmišljanje supervizantov o njihovem delu in v usmerjanje, da se da o vprašanju, ki ga izpostavijo, razmišljati še na druge načine in hkrati v omogočanje primernih povratnih sporočil ter vzpostavljanje dobrih odnosov. Moč je namreč v skupini !!!
DMSBZT Celje, Kordiš
17.11.2013